Neverjetna zgodba vizionarke iz 19. stoletja, ki je postavila temelje sodobnega računalništvo. 

👩‍🔬 Kdo je bila Ada Lovelace?

Ada je bila angleška matematičarka in pisateljica, rojena leta 1815, bolj znana kot hči pesnika Lorda Byrona.  Med njeno razikovalno in znastveno zapoščino sodi raziskava v kateri je sodelovala  z matematikom Charlesom Babbageom idejnim očetom  prve mehanskega računalnika.

🖥️ Začetki programiranja
Čeprav je Babbage zasnoval idejo mehanskega računalnika, pa je bila Ada tista, ki je prepoznala pravi potencial naprave. Leta 1843 je objavila prvi algoritem, razvit prav za delo z napravo, ki jo štrejemo za prvi delujoči računalnik. To jo uvršča v vlogo prve računalniške programerke, dolgo pred izumom elektronskih računalnikov, kot jih poznamo danes!

🌐 Zakaj je delo Ade Lavalace pomembno še danes?
Adin pogled na svet, kjer lahko stroj manipulira simbole in skladno z pravilih izračuna vsako izračunljivo operacijo, je napovedal dobo modernih računalnikov. Je močan simbol prispevkov žensk v znanosti in tehnologiji,  področju, ki mu pogosto neopravičeno dominirajo moški.

🎓 Ada kot navdih bodočim programerkam in programerjem
Ob spoznavanju sveta  programiranja in raziskovanja digitalnih tehnologij, se je pomembno zavedati, da za naš upeh bistveno to kar smo, ampak je pomembno to o čemur sanjamo, da bi lahko postali.

V Sloveniji se povečuje število žensk, ki pridobivajo doktorate, saj so v letih 2019 in 2020 ženske predstavljale 56% vseh, ki so dosegli ta akademski naziv. Kljub temu opažamo, da je na področjih tehničnih in naravoslovnih ved delež žensk še vedno manjši v primerjavi z drugimi znanstvenimi disciplinami, kjer prevladujejo, kot so humanistične vede.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič, izpostavlja potrebo po vrhunskih kadrih na vseh področjih znanosti in opozarja na izgubljeni potencial, ki ga predstavljajo dekleta, ki se zaradi stereotipov ne odločajo za študij na tehničnih in naravoslovnih fakultetah. Poudarja pomen preseganja tradicionalnega razmišljanja, ki tehnične in naravoslovne programe povezuje predvsem s fanti, in opozarja na pomen spodbujanja deklet k izbiri teh smeri.

V Sloveniji, podobno kot v Evropski uniji, je delež žensk, ki se zaposlijo v raziskovalni sferi, nižji od moških, še posebej na vodilnih položajih. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije si prizadeva za povečanje udeležbe žensk na vseh ravneh raziskav in inovacij, saj to smatrajo za strateškega pomena. V ta namen spodbujajo ustvarjanje raziskovalnega okolja, ki upošteva načela enakih možnosti spolov, kar je ključno za uspešno soočanje z nacionalnimi in globalnimi družbenimi izzivi.

Evropska komisija z okvirnim programom Obzorje Evropa uvaja načrt za enakost spolov kot pogoj za sodelovanje na razpisih, ki med drugim zahteva uravnoteženo zastopanost spolov na vodilnih položajih, enake možnosti pri zaposlovanju in kariernem napredovanju ter upoštevanje dimenzije spola v raziskavah.

Slovenija se zavezuje k odpravljanju ovir za enakost spolov v znanosti, izboljšanju spolne uravnoteženosti v odločanju in krepitvi enakih možnosti v raziskovalnih programih in projektih. Ta prizadevanja so usmerjena v ustvarjanje spodbudnega in vključujočega okolja za raziskovalke in vse, ki želijo prispevati k znanstvenemu napredku.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije | GOV.SI